Tekom Festivala Lent Mednarodni filmski festival StopTrik pripravlja tri tematske kurirane selekcije stop animacij za odrasle, ki se bodo zavrtele v pop-up kinu na vrtu Kavarne Astoria, v neposredni bližini ene od simbolnih točk mesta, kjer je včasih obratoval kino. Z vzpostavljenim improviziranim kinom, intervencijo v prostor, na prostem dajemo mesto kinu. Kinu, ki ga v mestu ni.
Projekcije na prostem bodo sestavljale izbrane stop animacije in animacije drugih analognih tehnik razdeljene v tri kurirane programe. V prvem si ogledamo najboljše animacije tekmovalnega programa minule edicije festivala, v drugem se dotikamo animiranega feminizma, v tretjem pa animiranih mitologij. Gre za temi, ki sta v preteklosti predstavljali rdeči niti programske usmeritve.
V Mariboru domuje redek, a toliko bolj dragocen dogodek: Mednarodni filmski festival StopTrik, eden maloštevilnih filmskih festivalov na svetu(!), ki je posvečen izključno stop animaciji. StopTrik se je iz nišne pobude, ki se je rodila v kulturnem centru Pekarna v Mariboru, razvil v festival dveh mest, Maribora in Lodza (Poljska). Odlikuje se po izbranem mednarodnem tekmovalnem programu, predstavlja široke retrospektive, ki jih kurirajo filmski strokovnjaki, in vabi k neposrednemu sodelovanju ljubitelje animacije skozi inovativno zastavljene delavnice. Festival združuje predstavitve zgodovinskih in sodobnih dosežkov svetovno priznanih umetnikov, predanih ročno izdelanim, tridimenzionalnim tehnikam animiranja in program, ki poudarja potrebo po pronicljivi kulturni refleksiji družbeno-političnih problemov.
Animirani feminizem, 71′
1. Reduction
Réka Szakály, Hungary, 2021, 11′
Na postapokaliptični obali živita dve dekleti, ki imata isti cilj – priti na drugo stran v upanju na boljše življenje. Ko v življenje ene od niju vstopi skrivnostni lik, se začne veriga nepopravljivih dogodkov. Odnosi razpadajo skupaj s svetom, ki ju obdaja.
2. Yellow Fever
dir. Ng’endo Mukii, prod. Royal College of Arts, 2012, UK, 6’35’’
V filmu se avtorica osredotoča na samopodobo afriških žensk prek spominov in intervjujev, z uporabo mešanih medijev opisuje to skoraj shizofreno samopodobo, s katero sem odraščala jaz in mnoge druge.
3. Your Own Bullshit
Własne śmieci, dir. Daria Kopiec, prod. Studio Munka, Likaon, 2020, Poland, 6’
Ni boljšega od večerje z družino, čeprav se zdi, da poteka po scenariju, ki se neskončno ponavlja. In četudi moraš poleg hrane pogoltniti tudi besede svojih bližnjih, ki so včasih trpke. Včasih se tako ponavljajo, da ti gre na bruhanje, saj ti jih pojoče recitirajo že dolga leta.
4. The Fourth Wall
Divare Chaharom, dir. Mahboobeh Kalaee, prod. DEFC – Documentary and Experimental Film Center, 2021, Iran, 9’50”
Dom in družina, odnosi, želje, hotenja in vse ostalo je strnjeno v kuhinji. Deček, ki jeclja, je tam sam in se igra s svojo domišljijo.
5. Abuelas
dir. Afarin Eghbal, prod. National Film & Television School, 2011, UK, 9’22”
V majhnem stanovanju v Buenos Airesu starejša ženska nestrpno pričakuje rojstvo svojega vnuka in vseh radosti, ki jih prinaša življenje babice. Zaradi grozljivih okoliščin pa bo morala čakati več kot 30 let. Animirani dokumentarec na podlagi resničnih pričevanj odpira vprašanja spomina, zatiranja in izgube.
6. #polish_women_resistance
#sprzeciwpolek, dir. & prod. collective, 2020, Poland, 8’12’’
Pretreseni in zlomljeni zaradi razmer v državi so se dijaki in študenti obeh spolov z Oddelka za animacijo filmske šole Lodž odločili za ukrepanje. Spodbujajo vse iz umetniških krogov in širše, da kljub težkim časom ugovarjajo in pogumno ukrepajo ter pozivajo k povezovanju skupnosti.
7. A Herstory of Women Filmmakers
dir. Kelly Gallagher, prod. Purple Riot Studio, 2009-2019, USA, 15’30’’
Ekscentričen animirani dokumentarec o “zgodovini” nekaterih največjih (in pogosto spregledanih) sodelavk_cev kinematografije. Ali zlahka naštejete nekaj svojih najljubših filmskih ustvarjalk? Do konca tega barvitega in živahnega kratkega filma vam bo to uspelo.
